Dobro je vedeti

Enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč.

Vključite radio ali TV in spremljajte obvestila o nevarnostih ter ukrepajte v skladu z njimi.

Zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.

Vključite radio ali TV in poslušajte navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnajte v skladu z njimi.

Enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.

Spremljajte radijska in televizijska obvestila.

Je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti!

Na območjih občin Brežice, Krško in Sevnica ter Hrastnik in Trbovlje velja poseben znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom.

Zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje.

Uporabite osebna zaščitna sredstva. Takoj se umaknite v višje kraje v smeri proti vetru.

Posebni znak se uporablja na območjih občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik ter Trbovlje.

Zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne.

Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo lahko doseže poplavni val.

Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvleka-Ribnica ter Radlje ob Dravi.

• Odklopimo napravo iz električnega omrežja (izvlečemo vtikač iz vtičnice ali odvijemo oz. s stikalom izklopimo varovalko – naprave, ki gori se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave);
• Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.

POZOR:
Električnih naprav ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok!

• Izklopimo grelno površino;
• Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo;
• Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.

POZOR:
Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče.

• Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih;
• Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru;
• Na prižigajmo sveč in podobno;
• Poskušamo ugotoviti od kod prihaja plin in ga zapremo;
• Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin.

• Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto;
• Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom;
• Zapremo čim več oken in vrat (okna in vrata v prostorih in glavna vrata);
• Izklopimo glavno električno stikalo;
• O požaru obvestimo Center za obveščanje 112 in sosede.

POZOR:
Ne zadržujte se v dimu in ne vračajte se v zadimljen prostor, zgolj za to, da bi rešili osebne predmete. Požar se lahko razvije zelo hitro.

Pokličemo regijski center za obveščanje na številko 112.

• Povemo točno lokacijo požara (kraj, naslov in objekt);
• Povemo kaj gori, kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
• Posebej opozorimo, če so v nevarnosti ljudje;
• Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
• Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja.

POZOR:
Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

• Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
• Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
• Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
• O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

Pokličemo regijski center za obveščanje na številko 112.

• Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta.);
• Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
• Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
• Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
• Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja.

POZOR:
Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

• gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
• drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
• območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
• v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
• skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih.

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:

• Zelo velika požarna ogroženost: Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
• Velika požarna ogroženost: Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
• Srednja požarna ogroženost: Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
• Majhna požarna ogroženost.
• Zelo majhna požarna ogroženost.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

• Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
• Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar.

Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja
namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.

Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.

Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar ali backdraft.

Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.

Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljkovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.

V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO
zaradi:

• slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki);
• napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline);
• neustreznega prezračevanja oz. oskrbe s svežim zrakom v prostor, kjer se nahaja peč na trdo, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler (oskrba kurilnih naprav z zgorevalnim zrakom). Do neustreznega prezračevanja pride lahko zaradi napak pri načrtovanju ali izvedbi prezračevanja v prostorih oz. naknadnega posega v prostor (zamenjava oken in vrat z novimi okni in vrati, ki običajno tesnijo bolje od starih);
• uporabe strojev in naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne črpalke, motorne žage, agregati ipd.) v zaprtem prostoru.

Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida.

V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:

• redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
  Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva opravljati večkrat (odvisno od moči kurilnih naprav na trda kuriva večkratkurilne naprave) , v kurilni sezoni.
• redni preglede in čiščenje zračnikov (tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
  Zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno.
• zagotoviti je treba ustrezno prezračevanje oz. dovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja. Zunanja nova okna s tesnili ne ustrezajo zadostnem prezračevanju oz. oskrbi z zrakom. Zadostna oskrba z zrakom je potrebna tudi za delovanje plinskih peči v avtodomih in počitniških prikolicah (zahteve so podane v smernici Muster-Feuerungsverordnung MFeuV, 2007, ki jo opredeljuje slovenska tehnična smernica TSG – 1 – 001: 2010: Požarna varnost v stavbah).
• v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne žage, agregati ipd.).
• ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta (vsa vrata, ki vodijo iz garaže v stanovanje morajo biti ob zagonu motorja vozila zaprta).
• preventivno se lahko v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki). Javljalniki naj se namestijo čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljalnike ogljikovega oksida namesti v višino glave na steno poleg postelje. Namestitev javljalnika naj služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni prej našteti preventivni ukrepi.

Dodatne informacije:

• Gasilska zveza Slovenije, Tržaška cesta 221, 1000 Ljubljana
• Slovensko združenje za požarno varstvo, Dunajska cesta 369, 1231 Ljubljana-Črnuče
• Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana
• Pooblaščeni izvajalci dimnikarskih storitev

V skladu s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) morajo biti po 1. 1. 2017 vsi bivalni prostori z nameščenimi malimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka, opremljeni z javljalniki CO. Če nismo seznanjeni s pravilnimi ukrepi v primeru sprožitve zvočnega alarma, lahko z napačnim posredovanjem ogrozimo svoje življenje in življenje oseb, ki se zadržujejo v prostoru s povečano koncentracijo CO.
Priporočljivo je, da so vsi imetniki javljalnikov CO seznanjeni z navodili za uporabo. Tržni inšpektorat opozarja, da morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V njih mora biti tudi navedeno, kakšna so vizualna in zvočna opozorila ter kako postopati v primeru alarma.
Pogosta napaka je, da uporabniki ne preberejo priloženih navodil in lahko ob alarmu neustrezno ukrepajo. Najpogostejši nepravilni ukrep je fizična odstranitev javljalnika ali utišanje zvočnega signala alarma s pritiskom na kontrolno tipko na javljalniku. Če javljalnik fizično odstranimo, preprečimo nadaljnje alarmiranje prisotnosti CO v prostoru.

Uporabniki moramo alarm javljalnikov CO vedno obravnavati kot opozorilo na prisotnost ogljikovega monoksida. Ne predvidevajmo, da gre za lažni alarm!

1. Ob alarmu nemudoma odpremo okna in vrata. S tem pričnemo hitro zmanjševati koncentracijo ogljikovega monoksida v prostoru.
2. Ugasnemo kurilno napravo, če je to mogoče. To lahko storimo v primeru kurilnih naprav na plin ali olje. Če uporabljamo kurilne naprave na trda goriva, ne zapirajmo dovoda zraka, saj bomo s tem samo še povečali nastajanje CO v njih in prostoru.
   POZOR! Do uhajanja CO iz kurilne ali dimovodne naprave lahko pride tudi zaradi sočasne uporabe kurilne naprave z napravo, ki sesa zrak iz prostora (kuhinjske nape, ventilatorji). V takšnem primeru bomo nevarno koncentracijo CO v prostoru hitro zmanjšali, če bomo napravo ugasnili ter odprli okna in vrata.
3. Prostor zapustimo, če vrednosti koncentracije CO na javljalnikih hitro narastejo nad 50 PPM (kjer to javljalnik omogoča). Ne vstopamo v prostor, dokler nevarnost ne mine – ugasniti mora zvočni signal alarma. Javljalniki oddajajo zvočne signale toliko časa, dokler je prisotna nevarna koncentracija CO.
4. Pokličemo regijski center za obveščanje na številko 112!
   Javljalnik CO se dolgo časa ne izklopi oz. se sploh ne izklopi
   Javljalnik CO se je aktiviral več kot enkrat
   Javljalnik takoj po aktiviranju kaže visoke koncentracije CO

   – Če smo bili dolgotrajno izpostavljeni (velikim) koncentracijam CO, moramo v najkrajšem možnem času poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo, da preprečimo trajne posledice zastrupitve s CO. Ob klicu centra za obveščanje je treba nujno opozoriti na možno prisotnost CO, da se lahko prvi posredovalci ustrezno zaščitijo!
   – Če gre za večstanovanjsko stavbo, je priporočljivo, da se umaknemo iz objekta, saj obstaja možnost, da je prišlo do uhajanja CO v sosednjem stanovanju in je le-ta prisoten tudi na hodniku ali stopnišču. Gasilci bodo z ustreznimi operativnimi taktičnimi postopki zaščitili ostale stanovalce v objektu.

5. Obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pa prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. Vsako kurilno, dimovodno ali prezračevalno napravo je treba v primeru sprožitve signala alarma na javljalnikih CO skrbno preveriti. Obstaja možnost, da je prišlo do tehnične okvare, poškodbe ali kateregakoli drugega vzroka za uhajanje CO v prostor. Naprave je treba pred nadaljnjo uporabo skrbno pregledati in preveriti, ali so ustrezno vgrajene in obratujejo varno, v skladu z navodili proizvajalca in tehnično smernico Slovenskega združenja za požarno varstvo – SZPV 407!
6. Ponastavimo javljalnik na novo zaznavanje CO! Določeni modeli javljalnikov imajo možnost beleženja spomina zadnjega alarma in vrednosti CO. Ko ugotovimo vzroke uhajanja CO in odpravimo ugotovljene nepravilnosti, je obvezna ponastavitev javljalnika na novo zaznavanje CO. S tem izbrišemo podatke zadnjega alarma in javljalnik je pripravljen za novo zaznavanje.

Pred nevidnim morilcem smo najbolje zaščiteni, če imamo kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave vgrajene v skladu z navodili proizvajalcev in tehnično smernico SZPV 407, ki določa varnostno-tehnične kriterije. Poskrbimo za redne dimnikarske storitve, ugotovljene pomanjkljivosti pa naj sproti odpravi strokovno usposobljen izvajalec.

Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kvalitete goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost).

• Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.);
• Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc;
• Pokličemo regijski center za obveščanje na številko 112;
• Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije.

Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 ˚C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi slednjega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.